Jsem ženská

Poglavitni temi tako te zbirke kot večine pesničinega opusa sta ženska usoda in telesna ljubezen, osvetljeni s karseda različnih zornih kotov. Erotična tematika je izražena odkrito in naravnost, z opisi telesne ljubezni in spremljajočih jo duševnih razpoloženj, vedno s stališča ženskega lirskega subjekta. Erotične pesmi so razporejene v tri cikle, pripisane trem značajsko različnim ženskim personam z različnimi pogledi na ljubezen in moškega. Zanje je značilno, da ženska, prav zaradi svoje drugačnosti, v ljubezenskem aktu in diskurzu moškega nadvladuje, pogosto občuti večvrednost ali celo hladno distanciranost. Pesnica črpa iz lastnega življenja, pesmi pa so, kot je zapisala sama, iskrene »vse do meja ekshibicionizma«. Lahko bi rekli, da gre za analizo ženskih vlog in družbenih položajev v patriarhalni družbi, ubesedenih z veliko mero empatije in sočutja. Pesnica se poistoveti z »babo« – in ta beseda je v poljščini enako kot v slovenščini najpogosteje rabljena pejorativno, skupaj s pri­devniki »grda«, »stara«, »neumna« ipd. – vendar je njena identifikacija pozitivna in »babjosti« vlije nov pomen, moči, samo­­zavesti, tovarištva, čustvenega in duševnega izobilja. »Bab­­jost« kot fenomen, ki ga Świrszczyńska analizira, zaobjema vse vidike ženskega življenja, ne samo somatične, ampak tudi izkušenjske in emocionalne. Świrszczyńska tako v duhu moderne povojne poezije med pesniške teme vpelje vsakdanjost, ki pa jo raziskuje v človeški psihi, v območju najbolj prvinskih človeških čustev.