Buchdetails
Beschreibung
je branje literature notranje doživetje in da učilnica za kaj takšnega ni najprimernejši kraj, da bralno izkušnjo odločilno oblikuje življenjska izkušnja, da pouk literature zahteva sproščenega, odprtega in razgledanega učitelja, ki jo pozna in ima do nje oseben odnos, da je nujno nekaj pobude prepustiti učencem in upoštevati njihove odzive, kakršnekoli že, da ne gre brez spontanosti ... in da ne nazadnje učenci, kot tudi nihče drug, niso dolžni uživati v nekem delu niti zanimati se za tisto, čemur sam pravi ›deeper meaning‹ (globlji pomen) in česar se iz svojih šol spominjamo po antologijskem vprašanju, kaj je pesnik hotel reči. McCourt priznava, da se je moral v razredu zmeraj zabavati, kar mogoče zveni neresno in sebično, vendar je po drugi strani jasno, da je tak učitelj bolj človeški in manj šolski, bolj življenjski in manj duhamoren, skladnejši z duhom same literature. Morda to ni malo in morda bi se morala šola, v kateri ›življenjskost‹ in ›človeškost‹ nista samoumevni, itak več učiti od literature.