Kako sem postal neumen

Antoine ima veliko težavo: preveč je inteligenten in njegova kritična misel preostra, da bi bil sposoben »normalnega« funkcioniranja v družbi. Osamljen je, ničesar ne more jemati za preprosto in samoumevno, boji se podajati dokončne sodbe, predvsem ima etične pomisleke in nikoli nima miru pred lastnimi možgani. Sčasoma razvije teorijo, po kateri je inteligenca le zelo neprijeten stranski proizvod evolucije človeka, ki svojemu nosilcu samo otežuje življenje. Najhuje pri tej stvari je, da »biti inteligenten« ni družbeno priznana bolezen, nasprotno. Po nekaj spodletelih poskusih boja proti lastni inteligenci Antoine le najde recept za neumnost. Tu pa se zgodba o uspehu šele začne …