Bostonski vrag

»Morda si nisva bila usojena. Ampak tistega večera v lunaparku, ko si mi pokazal,
kdo si, sem ugotovila, kdo hočem biti.«

Najpomembnejša stvar, ki sem jo kdaj prebrala, je bila napisana na vratih prenosnega kemičnega stranišča v lunaparku na obrobju Bostona.

Poželenje se obotavlja, ljubezen ostane.
Poželenje je neučakano, ljubezen čaka.
Poželenje žge, ljubezen greje.
Poželenje uničuje, toda ljubezen ubija.

Morda mi je bilo usojeno, da se zaljubim v Vraga.
Ko drugi otroci niso mogli spati, ker so se bali pošasti z ostrimi zobmi, ki so se skrivale v omarah, sem si jaz želela, da bi jo videla.
Želela sem si, da bi jo hranila, jo udomačila in jo razumela.
S Samom sva se lahko ljubila samo naskrivaj.
Toda najina zgodba se je razvila, resnica je prišla na dan in čas je, da prerežem popkovino.
Moje ime je Aisling Fitzpatrick in nekaj moram priznati.
Sam Brennan ni edina pošast v tej zgodbi.