Spremeni me

Kaj se zgodi, ko človek, ki zna prodati vse, tudi iluzije, in je za to tudi nečloveško plačan, spozna, da ne more kupiti tistega, kar potrebuje – pa ne večnega življenja, ampak občutka, da dela prav? Vse se spremeni v trenutku, čeprav je svet okrog njega enak. Kako se bodo na spremembo odzvali njegovi bližnji, ki jih združuje edinole vera, da vedo, kako je prav? Razpad človeških bližin ne bi smel biti usoden, na svetu so še drugi ljudje, začenjanje na novo ni nič novega – vendar se zdi, da razpada kar svet sam, saj vsa socialna in vrednostna lepila popuščajo in nič več ni, kot se je zdelo, ko človek izstopi iz svoje ustaljene vloge v sistemu in preizkuša, če mu preostane še kakšna druga možnost. Seveda pa je s preteklostjo težko prekiniti, saj so ljudje, ki so ti bili nekoč blizu, še zmeraj blizu, čeprav so ostali enaki, ti pa si se spremenil. Blizu, a nedostopni. Družbena analiza, zakrinkana v ljubezensko zgodbo, ali obratno?

Novi roman Andreja Blatnika se dogaja v ne povsem določenem okolju naglih sprememb, ki se zdi globalno, a je v njem opaziti marsikaj zelo slovenskega, ne le motivov notranjega izdajalca in odsotnega očeta. Ko gredo stvari narobe in jih posameznik ne more spremeniti, mora vseeno narediti tisto, kar je prav, ali vsaj tisto, v kar verjame, da je prav. Roman, ki ga je treba prebrati več kot enkrat in premisliti še večkrat.