Škrbine

»Roman 20. stoletja je roman časa, roman 21. stoletja je roman prostora.« S temi besedami je urednik pri založbi Gallimard Thomas Simonnet konec maja 2018 sklenil svoj nastop na 16. evropskem festivalu romanesknih prvencev v nemškem Kielu. Svojo misel je podkrepil s primeri iz kanonske literature 20. in 21. stoletja, poseben pomen prostora znotraj izvirnih narativnih postopkov pa je razbral tudi v romanih Géographie d’un adultère (2018) Agnès Riva in Rok trajanja (2016) Gašperja Kralja.

Zdi se, da Simonnetov lucidni uvid še toliko bolj velja za Kraljev novi roman Škrbine. Drsenje skozi prostore, notranje in zunanje, njih skrbno opazovanje in beleženje v skicah, zapiskih, kratkih opisih, alinejah, detajlih, krokijih, to neumorno iskanje orientacije in ravnotežja znotraj nezanesljivih miselnih tokov, ustvarjanje (p)osebne topografije skozi premik(anj)e, (iz)puščanje drobnih sledi, (iz)ris(ov)anje orientacijskih točk, vsaj navideznih oprijemališč-… to so konstitutivni elementi oseb in (medosebnih) razmerij (tudi) v pričujočem romanu. Prostor je tisti, ki osebam v Škrbinah daje občutek vsaj navidezne varnosti in je obenem temeljno vezivo pripovedi. (Današnji) čas, ki tem osebam pripada, je namreč sila negotov in – dezorientiran. Ves zamujeni, odtekli, izgubljeni čas Kraljevih protagonistov pa se skozi eliptično večglasje, skozi izpuste in zamolke v kontrapunktirani zgostitvi (kakor v glasbeni fugi) naposled prizemlji in uprostori. (Amelia Kraigher)