O gotovosti

Ludwig Josef Johann Wittgenstein (1889, Dunaj–1951, Cambridge) se je rodil v družini židovskega industrialca, ki je sprejela katolištvo. Bil je karizmatična, zagonetna in kultna oseba, četudi se je izogibal publiciteti. Zaradi njegovega prispevka k filozofiji ga mnogi uvrščajo v sam vrh najpomembnejših mislecev 20. stoletja in ga častijo kot genija. Sodi med klasike filozofije. Wittgensteinova razmišljanja iz njegovih zadnjih dveh let življenja sta pod naslovom O gotovosti posthumno izdala G. E. M. Anscombe in G. H. von Wright.

Vsa filozofska argumentacija mora priti do svojega konca, toda njen konec ni absolutna, samorazvidna resnica, ampak določena vrsta človeške prakse. V jedru vsega Wittgensteinovega razmišljanja v O gotovosti je pojem jezikovne igre. Vse, kar govorimo, ima pomen samo znotraj določenega konteksta. Izraz »jezikovna igra« se nanaša na način, kako uporabljamo jezik v določenih položajih za določene namene. Razumeti jezik po Wittgensteinu pomeni razumeti dejavnosti kulture, v kateri se uporablja. Filozofski »problemi« se ne morejo rešiti z obratom h govorni praksi, izkažejo se kot navidezni. Ohranjanje določenih filozofskih razmišljanj samo zmede in zamegljuje naše razumevanje tistega, kar je potrebno za »pravico, da bi bili gotovi«.