Nor na Vincenta

Hervé Guibert (1955-1991) je avtor številnih romanov, novel, fotoromanov, knjig fotografij, zbirk esejev in člankov o fotografiji, filmskega scenarija, gledaliških tekstov in video filma, ki jih vse združuje njegova obsesivna želja kar najbolj zmanjšati razliko med osebno izkušnjo stvarnosti in umetniškim delom. Na to je nedvomno vplivalo njegovo dolgoletno delo časopisnega poročevalca in fotografa. Že njegova zgodnja dela so slikala in secirala najožji krog sorodnikov in prijateljev, včasih pospremljena celo s fotografijami. V romanu Mes parents (Moji starši) recimo razkrije materino željo, da bi se ga v času nosečnosti znebila, v pričujočem kratkem romanu Nor na Vincenta pa piše dnevnik svojega odnosa s fantom, od katerega naj bi se okužil z virusom HIV. Tematika okužbe in aidsa je postala središče njegovega nadaljnega dela - v prvi vrsti romaneskne trilogije o aidsu, za posledicami katerega je avtor kmalu umrl. Prvi del Prijatelju, ki mi ni rešil življenja, 1990 (slovenski prevod je izšel 1994 v zbirki Lambda) je sicer bila že njegova sedemnajsta knjiga, toda prva, ki je doživela izjemen sprejem bralstva in potrditev kritike. Že v prvih letih po izidu je bila prevedena v sedemnajst jezikov. Guibert velja danes za klasika novejše francoske proze, ki v svoji avtobiografski pisavi nenehno raziskuje odnos med resnico in fikcijo.