Opičja hiša

Novinar John Thigpen se med poročanjem iz Jezikovnega laboratorija za človeku podobne opice med dvosmernim pogovorom z bonobi zazre v opičje oči in nekaj v njem se premakne. Izkušnja z inteligentnimi bitji druge vrste ga zaznamuje, in ko po vrnitvi domov izve, da je bil laboratorij tarča terorističnega napada, v katerem je bila ranjena simpatična svetlolasa znanstvenica, opice pa so se zatekle na bližnja drevesa, se začne napeta drama.

Roman je napisan v hitrem tempu, zelo aktualno umeščen v zahodno potrošniško družbo, obsedeno z videzom, hrano, resničnostnimi šovi in senzacionalnimi novicami ter zaznamovano z negotovostjo glede zaposlitve.

Tudi liki so izrisani v hitrem »potrošniškem« slogu, čeprav živo, največji junaki pripovedi pa so opice vrste bonobo (Pan paniscus), bistroumne, radovedne, prijazne, ljubeče in navihane.

Avtorica je že v svojih prejšnjih delih, vključno z uspešnico Voda za slone, dokazala, da ji največji pisateljski navdih zagotavljajo prav živali, ki pod njenim pronicljivim peresom dobijo čvrste značaje in pogosto celo »preglasijo« človeške protagoniste.