Esej o slepoti

Esej o slepoti prikazuje moralni padec človeštva. Parabolo o žrtvah nalezljive slepote v modernem urbanem okolju bi se dalo morda primerjati s Camusovo Kugo - vendar je treba takoj reči, da je Saramagov prikaz krize moralnih vrednot sodobnega sveta izjemno svojski in izviren. Vrnitev oziroma vračanje človeka na stopnjo slepih nagonov kot so lakota, nebrzdana spona poželenja, želja po oblasti, nas spominja na to, kako krhka je lahko zgradba človeške nravi, ki jo lahko poruši že izguba enega samega čutila. V človeku, ki noče videti tega, kar gleda, se takoj prebudi žival, ki ne pozna več svobode drugega. Moč Saramagove besede v Esejeu o slepoti kaže, kako kompleksni so lahko odnosi med živalskim in človeškim v nas samih in da zato ne moremo vedno staviti na pozitivno moralno naravnanost posameznikov in tudi človeštva ne.