Láska a válka 3

Knjiga 2.2 trilogije.

Ljubezen in vojna je drugi del trilogije, v kateri John Jakes opisuje velike spremembe v Združenih državah v drugi polovici 19. stoletja. V tej knjigi doseže preobrazba nacije in države dramatičen vrhunec v državljanski vojni. Roman se začne aprila 1861, le nekaj dni potem, ko Konfederacija secesionističnih držav zavzame utrdbo Fort Sumter na otočku pred Charlestonom in s tem izzove državljansko vojno. Ljubezen in vojna se izteče štiri leta kasneje, kmalu potem, ko pade predsednik Lincoln pod kroglami atentatorja.
Pisatelj tudi v drugem delu trilogije spremlja družini, ki ju poznamo že iz Severa in Juga. Mainovi, plantažniki z Juga, se borijo v konfederacijski vojski. Hazardi, železarji iz Pennsylvanije, v unionistični armadi. Ob izbruhu vojne si obljubijo, da bodo obvarovali prijateljske in tudi sorodstvene vezi, ki zdaj povezujejo obe družini. Toda prijateljstvo. ki se je začelo med kadeti na West Pointu in se utrjevalo v stikih med družinama, doživlja med vojno hude udarce in preizkušnje. John Jakes slika strahotne freske krvavih spopadov v tej vojni, ki se je začela gentlemansko in z rožo v puškini cevi, a se je kmalu sprevrgla v grozovito klanje, v katerem so bili ljudje na obeh straneh globoko prizadeti, pretreseni in mnogi so otopeli obupali, posuroveli. Nikomur ni bilo prizanešeno.
Skozi ves roman nas spremljajo znana imena iz ameriške državljanske vojne: Lincoln in Davis, Grant in Lee, pa Bull Run, Richmond, Antietam, Gettysburg, Petersburg, Appomattox.
Toda vojna ni le oborožen spopad, je tudi boj na življenje in smrt med dvema Amerikama, dvema pogledoma na človekovo svobodo, gospodarski razvoj ter družbeno ureditev in državno organiziranost Amerike. Jug brani pravice posameznih držav, ekstenzivno kmetijstvo, sužnjeposestniški red - Sever se tolče za industrijski razvoj države, za federalno ureditev z močno osrednjo vlado in za osvoboditev sužnjev, čeravno je v tem predsednik Lincoln daleč pred večino drugih severnjakov.
O ameriški državljanski vojni je bilo napisanih že več kakor sto tisoč knjig, a še jih bralci želijo. Jakesova se odlikuje po tem, da pisatelj ne opisuje premikov velikih enot in ne razčlenjuje do potankosti taktičnih in strateških odločitev vrhovnih poveljnikov, temveč nam prikazuje vojno iz zornega kota navadnih vojakov in nižjih oficirjev, srednjih funkcionarjev na ministrstvih in gospodarstvenikov. Izvemo vrsto po-drobnosti o življenju v vojaških taborih, o uniformah in oborožitvi, o dogajanju v raznih družbenih slojih v Richmondu in Washingtonu, prestolnicah Juga in Severa. Predstavljamo si lahko, kako je tedaj živela in razmišljala Amerika večine, ki se običajno nikoli ne prebije v zgodovinske knjige, kako so južnjaki čedalje bolj dvomili o pravičnosti smotrov, za katere so se tako zagrizeno borili vse do zadnjega, in kako so severnjaki kljub zmagi končali vojno z grozo v srcu zaradi surovosti spopada in stotisočev žrtev, s katerimi so plačali to zmago.
Mainovi in Hazardovi po vojni obnovijo stike. Vojna je terjala tudi med njimi svoj krvni davek, a prijateljstvo je preživelo. Vsi pa zro s tesnobo prsih v prihodnost. V Ameriki je z vojno zmagal koncept enotne države enakih možnosti in enakih pravic. Toda vsi vedo, da je vojna zasejala v srcih sovraštvo in da bodo leta obnove v marsičem ravno tako huda kot sama vojna.

Roman je drugi del drugega dela obsežne trilogije.