Temna snov

Zbirka Temna snov je zorela počasi. Napisana je v preciznem, nadzorovanem jeziku, ki ničemer ne izdaja, da bi bil iztrgan molku. V astronomiji je temna snov nevidna in je prepoznavna le po učinku. Tako tudi Mojca Kumerdej v novi zbirki šokantnih vdorov v vsakdanjik ne prikazuje neposredno, temveč jih ubesedi v polifoniji avtentičnih glasov, ki so jih ti dogodki zaznamovali. s psihološko pretanjenostjo odstira tanko mejo med osebno svobodo in različnimi poskusi sobivanja v družbi, ki ne prenese ne odstopanja ne kreativnosti ter poskuša človeka zreducirati na raven davčne številke, robota ali biološke snovi. Zopet je v središču telo, ki poskuša z erosom preseči thanatos in se vedno znova sooča s svojimi omejitvami in minljivostjo. Predvsem pa je Mojca Kumerdej v slovensko prozo poleg analitične ostrine in sočnega, briljantnega jezika vnesla še vse preredko komponento: intelegenten humor.