Quo Vadis

Rim je bil v času vladavine Nerona veličasten kraj za cesarja in njegov dvor; tam so bila velika praznovanja, turnirji za pesnike in razburljive igre in cirkusi, ki so zapolnili dneve in noči. Razstave in pretirani prikazi presežka so bili zadostni, da bi lahko prikrili čustva udeležencev, pa tudi, da so užalili občutljive.
Petronij, velikodušen in plemenit Rimljan, svetovljan, ki mu je bil Neronov dvor naklonjen, je bil seznanjen z zanimivo pripovedjo o njegovem nečaku Marku Viniciju. Gre za srečanje s skrivnostno mlado žensko Ligijo, v katero se je Vinicij zaljubil. Ligia, ujeta kraljeva hči in rimska talka, je bila rejenka rimske plemiške družine. Je pa bila tudi kristjanka.
Postavitev pripovedi je bila pripravljena z največjo skrbnostjo. Henryk Sienkiewicz je večkrat obiskal ostanke Rima in je bil temeljito izobražen v zgodovinskem ozadju. Kot poskus ustvarjanja duha antike se je roman srečal močnim odobravanjem, kar je leta 1905 prineslo Nobelovo nagrado za literaturo. Kot vizija antičnega Rima in zgodnjega krščanstva roman ni bil presežen še do stoletja pozneje.