Roža

Po vrnitvi iz Berlina v Švico tik pred prvo svetovno vojno se je za Roberta Walserja (1878–1956) začelo izredno plodovito obdobje pisanje kratke proze. Že leta 1905 je izdal zbirko z naslovom Zapiski Fritza Kocherja (Fritz Kochers Aufsätze), sledile so še druge, na primer Življenje poeta (Poetenleben, 1918), Jezerska pokrajina (Seeland, 1919). Roža (Die Rose) je zadnja Walserjeva prozna zbirka oziroma zadnja knjiga, ki jo je pripravil sam. Zaradi psihične krize, stanje se mu je namreč hudo poslabšalo, je moral leta 1929 najprej v umobolnico Waldau v kantonu Bern. Leta 1933 so ga za stalno premestili v psihiatrično kliniko Herisau v kantonu Appenzell, kjer ga je 25. decembra 1956 na sprehodu zadel srčni infarkt, za posledicami katerega je umrl. V snegu sta ga našla fanta z bližnje kmetije. V skoraj tridesetih letih bivanja v umobolnici ni napisal ničesar več. Tam je našel svoj mir in zadovoljstvo.

Robert Walser je v pismu Resy Breitbach jeseni 1925 o zbirki Roža nekoliko šaljivo zapisal, da je to ena njegovih »najfinejših knjig, ker je treba v njej veliko razumeti in oprostiti«. Ob tem še, da je njegova najbolj »mladostna in hudomušna« knjiga, ki bi jo morale brati le zrele in častitljive dame, in to s »potrebno refleksijo in zamišljenostjo«.