Kavarna Nostalgija

Zoe Valdes, ki jo poznamo že po romanu Dala sem ti vse življenje, se tokrat predstavlja s knjigo, za katero mnogi menijo, da ima pridih avtobiografskih elementov, vendar je avtorica to zanikala. Glavna junakinja, Marcela, je emigrantka, ki živi v Parizu, spomini pa jo še vedno močno vežejo na Tisti otok (Kuba), s katerim je povezana s pomočjo telefonskih pogovorov in pisem. Prijateljstvo druži ljudi na različnih koncih sveta, ki upajo, da se bodo nekoč srečali v kavarni Nostalgija. Roman, ki je na Kubi prepovedan, vendar ga Kubanci kljub temu na skrivaj berejo.
Jure Preglau

Iz spremne besede

Čeprav je Kavarna Nostalgija zdomski roman, bralci iz njega dobijo precej pomembnih lekcij o samem življenju na Tistem Otoku, kjer si mladi v pomanjkanju denarja in v želji po maksimalnem učinku v žile vbrizgavajo rum, dekleta pa namesto s kontracepcijo posledice seksualnih zabav odpravljajo z rednimi ilegalnimi splavi. Spolnost in erotika sta pomembni dimenziji pisanja Zoé Valdés, ki pravi, da je njena literatura eno samo razgaljanje pred javnostjo, kajti »moški to počenjajo tako slabo«. Sicer pa je tudi erotika po njenem mnenju na Kubi izgubila svoje nekdanje čare. Edina stvar, ki je Kubancem še ostala, je seks, s katerim rešujejo svoje življenje. Ravno zato, ker je Fidel Castro prepovedal prostitucijo, se je Kuba spremenila v svetovni bordel. S tem se je tudi prostitucija na otoku, kot še marsikaj drugega, spremenila predvsem v protivladni protest.
Marko Jenšterle