Listi trave

Ob dvestoletnici Whitmanovega rojstva (r.1819 in u.1892) smo pri Šerpi pripravili nov prevod njegove znamenite knjige Leaves of Grass, ki je prvič izšla leta 1855, nato pa doživela številne ponatise, s popravki in razširitvami. V slovenskem prevodu Listi trave sledijo prav tej prvi izdaji in prinašajo 12 pesmi, ki so bile del prve izdaje (Pesem o sebi; Pesem za zaposlitve; Razmišljati o času; Spalci; Pojem, da naelektrim telo; Obrazi; Odgovarjalčeva pesem; Evropa; Bostonska balada; Bil je otrok, ki je šel na pot; Kdo je v celoti poslušal moj nauk?; Mogočni so miti), vendar so prevedene po svojih končnih različicah v glavnem iz leta 1881. Gre za prvi slovenski integralni prevod kake Whitmanove izdaje, doslej smo v slovenskih prevodih tudi posamezne pesmi večinoma poznali le po izbranih odlomkih (Pesem o sebi, na primer, torej osrednja Whitmanova pesnitev, je bila prevedena približno polovico).
Listi trave imajo v tokratni izdaji torej kratek uvod, ki sta ga napisala prevajalca, v njem pa pojasnita kontekst prevoda in komentirata nekatere prevodne odločitve, zaključuje pa jih izčrpna spremna beseda Tomaža Grušovnika Čudež vsakdanjosti – Whitmanov misterij običajnega iz katere je tudi izbrani odlomek na zadnji platnici knjige.

»Zame je bil Walt Whitman eden tistih izjemnih umetnikov, ki so me v najstništvu, ko sem jih prvič srečal, pretentali, da so moji sodobniki – bral sem njegove pesmi in mislil, da jih pač piše neki tip, ki zdaj sedi v svoji sobi v stanovanjskem bloku na Manhattnu (ob Whitmanu je to uspelo še El Grecu s Pogledom na Toledo in indijski klasični glasbi, za katero sem bil prepričan, da je variacija etno jazza). Ko sem izvedel za njegovo letnico rojstva, nikakor nisem mogel doumeti, da je bil sodobnik Franceta Prešerna.«