Ruševine neba

Knjiga Ruševine neba bralca na samem začetku postavi v čas, ko ukaže Ludvik XIV. do tal porušiti opatijo Port-Royal des Champs, pregnati redovnice in izkopati grobove, obseden od želje, da bi z obličja zemlje izbrisal sleherno senco upora proti njegovi absolutistični, megalomanski in razvratni vladavini. Okrog tega dogodka in prepričanja, da je mogoče tudi v ruševinah sodobne, nič manj pogubno megalomanske in brezobzirne družbe najti lepoto, radost in dobroto, Christian Bobin kot bisere niza svoje kratke meditacije in poetične utrinke. Od hudomušnih in igrivih (Pisati ni nič zapletenega: zadostuje, da temu posvetiš vsak trenutek svojega življenja), do ostrih in neprizanesljivih (Oči revnih so zbombardirana mesta. / Vse, kar naredimo z vzdihovanjem, je zamazano z ničem.). Rdeča nit Bobinovega pisanja pa tudi v tej knjigi ostaja globoka vera v moč knjig in pesniške besede.